CONA UDOBJA IN OKLEPANJE. KAJ IMAJO PRI TEM OKOSTNJAKI?
Zakaj vedno, ko sem pred novimi izzivi, zaradi strahov in nezaupanja, raje ostanem v coni udobja?
Najprej se je potrebno vprašati, ali smo še res vedno v coni udobja? Veliko krat se zgodi, da smo že stopili ven ampak se nam še naprej zdi, da nismo. Včasih se je potrebno malo ustaviti in pogledati sebe, kje si se kot osebnost nahajal/-a včasi, kje si danes in kakšne spremembe vse si naredil/-a. Kljub temu pa imaš na drugi strani občutek, da živiš v coni udobja. Zato se je smiselno vprašat ali smo na mrtvi točki ali pa se samo bojimo prepustiti novemu toku oz. novemu življenju. Dejstvo je, če imaš iz preteklosti negativne izkušnje (npr. prevaro v partnerski vezi) potem je normalno, da si težje dovoliš neko novo izkušnjo, ker se ves čas bojiš, da se bo pretekla izkušnja ponovila. Zato je pomembno, da je stara izkušnja razrešena in v naslednji fazi si lahko upaš pridobit novo izkušnjo. Torej, če si želiš novega partnerja, je dobro, da si to definiraš in to izpelješ. Če smo kot otroci imeli negativno izkušnjo, je bila le ta od zunaj ustvarjena in smo jo nato skozi čustveno reakcijo zapisali v sebe. Če želimo, da se nova izkušnja zapiše v pozitivni luči, si moramo dovoliti izkušnjo. Ravno izkušnja je tista, ki človeku da uvid, možnost in zapis, ali pozitiven ali negativen.
Kako na prehodu ločiti med cono udobja in oklepanjem?
Ena točka je oklepanje, druga točka pa so vzorci. Vzorci se nam vedno kažejo v zrcalnih slikah in se nam kaže v vsakdanjem življenju. Npr. Kako vem, da imam še vedno nizko lastno vrednost? Ker imam še vedno zavrnitve in preizkušnje, ki se navezujejo na mojo nizko lastno vrednost. Če ni več starih zrcalnih slik in kamor koli se obrnem, me ljudje podpirajo in ni več omejitev in konfliktov je to potem samo oklepanje. To pomeni, da se tik pred tem, ko bi lahko nekaj realizirali ustavimo. Če pa se nam nekaj kaže intenzivno, na tedenski ravni, npr. kronični strah in nam stvari nikakor ne stečejo, takrat je še nekje blokada, ki je vezana na nek vzorec in ga je potrebno predelat. Takoj ko, vzorec predelamo, se nam le-ta neha kazat v zrcalni sliki in potem lahko govorimo o oklepanju. Ko globlje pogledamo vase in stvari predelamo, se nam na prehodih običajno pojavlja samo še oklepanje in ne več vzorci. Na teh prehodih nam um veliko krat ponagaja in iz »omare vleče stare okostnjake«. Kaj to pomeni? Npr., da smo mamine vzorce že predelali, ampak tik pred tem, ko bi morali prevzet novo odgovornost, sprejeti novo službo začnemo spet iz omare vleči mamine vzorce, kljub temu, da so že predelani. Um nam takrat vedno vsiljuje neka predvidevanja, »kaj pa če…« Strah je tisti, ki povzroča umetno oklepanje.
Si za to, da skupaj predebatirava zakaj se nahajaš na mrtvi točki oz. ali si res samo v coni udobja? Česa se morda oklepaš in kakšni strahovi se skrivajo za vsem tem? Potem se na spodnjem gumbu prijavi na brezplačen posvet, kjer ti prav tako predstavimo celoten model in tehnike kako uspešno "zapustiti" cono udobja in odpraviti strahove :)
