MALA RANJENA DEKLICA

Se tudi ti sedaj, v odrasli dobi znajdeš v situaciji, kjer te majhna ranjena deklica, ki jo nosiš v sebi, omejuje, ti daje občutek neslišanosti, nevidnosti in nestabilnosti. Pojavljajo se strahovi, travme in na plan pritečejo potlačena čustva... 

Hmmm, ampak zakaj, če si jo pa tako lepo potlačila globoko v sebi? 

Je morda čas, da jo nehaš odrivati in jo sprejmeš? 

Majhna ranjena deklica je nastala nekje v otroštvu, v primarnem okolju. Zato je dobro, da najprej analiziramo čustvene rane in travme, ki so se zgodile v ranem otroštvu. To pa lahko razdeliva na 4 različna jedra:

1. Kakšen odnos je imel oče do tebe?
2. Kakšen je bil mamin odnos (ali je bila čustveno odsotna ali je bila dominantna)?
3. Koliko si kot deklica imela odgovornosti, samostojnosti in občutka varnosti, da lahko stvari izpelje sama?
4. Kakšen odnos je bil do tebe (si bila spoštovana, pohvaljena, ali je bilo ogromno kritik in perfekcionizma)?

Vsa 4 jedra so v ozadju povezana z občutkom varnosti, pripadnosti in občutkom koliko se lahko izrazimo. Zato morda danes v zunanjih dejavnikih iščemo vse te občutke, ki jih znotraj sebe nikakor ne najdemo, saj nas pri tem ovirajo občutki, čustva, rane in travme potlačene male ranjene deklice. 

Se lahko občutki ranjene deklice pokažejo tudi na fizičnem telesu?

Če ima ženska neko travmo, to pomeni, da je le-ta shranjena v celičnem spominu. Sam celični spomin je na nek način vzorec, ki ga ženska nese skozi svoje življenje. Če so ti vzorci negativni, so le-ti vezani in komponirani v posledice, torej v realni svet.

Če pogledava skozi konkreten primer: ženska, ki v primarnem okolju ni bila pripadna zaželena, sprejeta, si ta vzorec nesprejetosti nese skozi življenje (partnerski odnos, materinsko vlogo, kariero,…). To se ji lahko kaže kot nepotrebni pritiski, perfekcionizem, globoki strahovi,… Ta čustven del lahko vpliva tudi na ginekologijo, dojke, ščitnico,…

Marsikdo si ne zna pojasnit, kako lahko čustvena travma, ki se je zgodila med enim in petim letom, kasneje, v odrasli dobi vpliva, da ima ženska ginekološke težave. Bistvo je ravno v tem prepričanju in vzorcu, ki postopoma, na dnevni in tedenski ravni povzroča podzavestne konflikte, ker negativno čustvo povzroča kronično blokado.

Kako naj danes kot odrasla ženska, ki se zaveda ranjene majhne deklice, ravnam? Kako naprej?
Pri tem je dobro, da upoštevamo 3 faze:

1. Faza: faza ozaveščanja. Na to je vezan nivo priznanja in stopnja ega (bolj kot je nekdo dominanten, nižja je stopnja ozaveščanja). Bolj, kot je človek pripravljen na spremembo, manj kaže s prstom npr. na partnerja, da ji ne da dovolj ljubezni, bolj poišče odgovor za praznino v sebi.
2. Faza: faza razreševanja globljih stvari, ki se vedno povezujejo s 1. fazo. Če imamo višjo stopnjo ozaveščanja, potem druga faza zajema ogromno smiselnih povezav in se vedno povezujeta razum in globina. Na sebi lahko zmeraj delamo na 2 ravneh: 1. »Ja, ja, saj to vem.« ali na globlji ravni, da v globini nekaj ozavestimo in tudi razrešimo, torej, da se upamo vrnit v neko rano in razrešit neko travmo.
3. Faza: v tej fazi se upamo premaknit korak naprej v praksi. Tudi ta faza je povezana s prvima fazama. Manj kot ozaveščamo, manj v globini rešujemo stvari, težje je to komponirat v prakso. Ker tretja faza je tudi vibracijska faza. Je realna faza in se kaže v zrcalnih slikah. Torej, če smo dobro izvedli prvo in drugo fazo, se nam mora rezultat poznat v tretji fazi, na fizičnem telesu oz. na splošno v življenju.

PRIJAVA NA BREZPLAČNO CELOSTNO OSEBNOSTNO ANALIZO